Lorem ipsum gravida nibh vel velit auctor aliquet. Aenean sollicitudin, lorem quis bibendum. Sofisticur ali quenean.

INSTAGRAM

V duhu razprav o pomanjkanju solidarnosti, skrbi za druge, odgovornemu ravnanju med epidemijo, ki jih je zaznati v živem medijskem prostoru ne morem mimo občutka, da so se pojmi nevarno pomešali.

Različni strokovnjaki in strokovnjakinje (npr. znan klinični psiholog Tristan Rigler in psihoterapevtka Tina Bončina)[1] opozarjajo na tako imenovane škodljive posledice bojda današnjega in preteklega izobraževanja v smeri: bodi to kar si, poskrbi zase, ne upoštevaj drugih ipd., ki naj bi rezultiral v individualistične posameznike in posameznice, ki niso sposobni solidarnosti in kolegialnosti. K vzrokom za vse bolj individualizirano družbo pa pripisujejo tudi naraščajočo popularnost tem osebne rasti.

Na tem mestu se sprašujem kakšne knjige o osebni rasti so pravzaprav brali (če sploh), da tako mislijo?[2]

Ljudje so začeli posegati po knjigah o osebni rasti, dogodkih, meditacijah in podobnih pomagalih zaradi vala izgorelosti. To so bile generacije, ki so na lastni koži izkusile razmah neoliberalizma in njegove posledice. Trdi kapitalizma, ki glorificira nadure, življenje za delo, bajne dobičke in materialne dobrine. Predvsem pa vrednost ljudi enači s količino in uspešnostjo njihovega dela. To so bili ljudje, ki niso več zmogli. Ki so pri štiridesetih letih premagovali raka, depresijo, anksioznost, panične napade. Razpadali so jim odnosi, umirali so jim vrstniki. To so ljudje, ki so na lastni koži izkusili, da tako ne bo šlo.

osebnostna rast stres individualizem

Preko različnih načinov samozdravljenja, osebne rasti in samospoznavanja so danes postali uspešni podjetniki ali podjetnice znotraj različnih družbeno koristnih tematik (psihosocialne, holistične, komplementarne, okoljske ipd.), če ne drugega pa so zagotovo boljši starši, partnerji, otroci, prijatelji, so bolj zdravi, srečni ter bolj etični in družbeno odgovorni posamezniki in posameznice.

Absolutno se strinjam, da so elementi individualizirane družbe še kako prisotni[3]. Vendar to nima veze s knjigami o osebni rasti – saj le te, no vsaj tiste, ki so vredne svojega imena, prej ali slej spodbudijo k družbenemu soustvarjanju, povezovanju in simbiozi.

Individualizirana družba je rezultat neoliberalističnega sistema, spodbujanja nenehne tekmovalnosti (že od vrtca naprej: kdo bo hitrejši, boljši itd.), pohlepa, zamajanja vrednot poštenosti in pomanjkanja smisla (kdor dela le zase – za dobiček in ugled ter svojih sadov ne deli velikokrat ne občuti izpolnjenosti).

Sistem, ki nas usmerja samo vase – v smislu gremo čez trupla za svoj cilj, ki ga v neoliberalističnem sistemu prevajajo v vztrajnost, odločnost in dobro vodstveno karakteristiko, nima najmanjše veze z osebno rastjo in samoraziskovanjem ali vračanjem k sebi.

Bistvena razlika je ta, da v procesu osebne rasti, zmoreš pogledati v najintimnejše dele sebe, največjo temo, strah, travme, ne podporna prepričanja ter sprejmeš odgovornost za svoja ravnanja in njihove posledice, greš v proces odpuščanja in začneš intenzivno čiščenje.

manca posega stres osebnostna rast samozdravljenje

To je proces v katerem začneš jasneje videti, se usrediniš v svojo resnico, najdeš svojo moč in začneš slediti tistim pravim srčnim vrednotam, ki spreminjajo svet na bolje.

Ljudje se obračajo vase po odgovore, po moč, po pogum, po smisel. Zato da bodo lahko razvili, ojačali, spustili svoje potenciale.

Spustili kam? Ja v družbo, kam pa drugam.

Celo življenje se razvijamo in iščemo načine kako oblikovati svoj kamenček, da ga bomo lahko položili v mozaik družbe. Da bomo lahko prispevali, bili del nečesa večjega, nečesa bolj smiselnega. Tudi Maslow v svoji hierarhiji potreb kot en osnovnih človeških potreb navaja potrebo pripadanju in ljubezni (Mortell, 2021, str. 107). Velikokrat pa je ta naš kamenček zavrnjen, ne ustreza, ne nagradi. Včasih ga ne upamo pristaviti ali pa ga tlačimo iz napačne strani.

Zato torej raje kritično ovrednotimo sistem v katerem živimo in skačimo od veselja, ko ljudje iščejo načine kako osebnostno rasti. Kajti le tisti, ki bodo upali pogledati sami vase, najti svojo moč, smisel, prave informacije, ki bodo sami sebe bolje razumeli, se naučili skrbeti zase, za svoj nivo energije in svojo fizično in duševno zdravje bodo zmogli delovati in doprinašati skupnosti.

Vse več je tudi t.i. skupnostne skrbi (community care)[4], ki na različne načine spodbuja k skrbi drug za drugega, kar se mi zdi nadvse fantastično in zelo pomembno za prihodnost. Poudarja se tudi kako lahko tako imenovana skupnostna skrb odlično dopolnjuje skrb zase, ki jo spodbuja osebnostna rast (Tesema, 2021). Vsekakor pa odločitev in jedro spremembe najprej tiči v vsakemu izmed nas.

manca posega

Draga bitja, zato brez krivde, slabe vesti in pomislekov, na pot samoraziskovanja in rasti.

Vase in z drugimi, ter s kritično distanco sistema, ki se vedno bolj spreminja (ja, tudi na bolje!).

Boljše kot boš ti, boljše bomo vsi.

S toplimi pozdravi,

 

 

 

 

[1] Oddaja Studio City (21.11.2021): https://365.rtvslo.si/arhiv/studio-city/174824712

[2] Tukaj je pomembno omeniti tudi knjige, prispevke, ki lahko pod preobleko osebnostne rasti promovirajo nekaj povsem drugega in je zato tako pomembno, da le te prepoznamo.

[3] Čeprav se zadeve v zadnjih letih zares navdihujoče obračajo na bolje. Poglejte malo okrog sebe koliko novih gibanj, organizacij, bojev, skrbi za naravo in ljudi se vsakodnevno vije okrog nas.

[4] Glej npr. Wallace, A. (2020). Stronger Together: When Self-Care Becomes Community Care. Pridobljeno 1.2.2022 s https://www.healthline.com/health/when-self-care-becomes-community-care

VIRI:

Wallace, A. (2020). Stronger Together: When Self-Care Becomes Community Care. Pridobljeno 1.2.2022 s https://www.healthline.com/health/when-self-care-becomes-community-care

Tesema, M. (2021). Why Community Care is the Perfect Companion to Your Self-Care Practice. Pridobljeno 1.2.2022 s https://advice.theshineapp.com/articles/why-community-care-is-the-perfect-companion-to-your-self-care-practice/

Mortell, M. (2021). Short Communication Maslow’s Theory of Needs, Human Behaviour, and COVID-19 Non-Compliance: A conceivable triad. Malaysian Journal of Qualitative Research, 7(2), 106 – 119. Pridobljeno 1.2.2022 s https://www.researchgate.net/profile/Manfred-Mortell/publication/357574606_Maslow’s_Theory_of_Needs_Human_Behavior_and_COVID-19_Non-Compliance_A_conceivable_triad/links/61d4b0ffd4500608168b0e54/Maslows-Theory-of-Needs-Human-Behavior-and-COVID-19-Non-Compliance-A-conceivable-triad.pdf 

 

Leave a Comment: